Ob nedavnih poplavah, ki so prizadele Slovenijo, smo v podjetju izvedli zračno lasersko in fotogrametrično snemanje večine prizadetih območij po vsej državi. Z omenjeno tehnologijo smo zajeli prostorske podatke, ki bodo omogočili hitrejšo in natančno oceno škode ter vzpostavitev projektantskih podlag za obnovo prizadetih področij. Intenzivno se usklajujemo z več deležniki glede izdelave, dostopa in distribucije podatkov, ko bodo prvi produkti na voljo za uporabo. V podjetju si želimo čim hitrejše distribucije podatkov za čim večji krog uporabnikov, zato bodo t.i. »vmesni produkti« za nekomercialno rabo preko povezave objavljeni brezplačno, in to v najkrajšem možnem času. Glede končnih tehničnih produktov pa smo trenutno v dogovorih z državnimi organi ter z ostalimi deležniki.
V ponedeljek, 7. avgusta, smo začeli z zračnimi snemanjem poplavljenih območji ob Muri in v Poljanski Dolini (področje osrednje Slovenije), v torek, 8. avgusta 2023, pa je smo posneli še območje Savinje, Mislinje in Meže. To skupaj predstavlja kar 1.700 km2. Ker želimo zagotoviti široko uporabnost podatkov, se povezujemo z več različnimi deležniki, kot so projektanti, občine in Direkcija za vode, da bi določili skupne cilje in časovno optimizirali zračno snemanje.
Preliminarni podatki, pridobljeni med preleti prizadetih območij, kažejo, da bo za natančnejšo oceno škode ter namene projektiranja in rekonstrukcij potrebno počakati na umiritev vodotokov ter izvesti še eno zračno snemanje v višji resoluciji. V trenutnih razmerah so namreč stoječe vode ovirale natančno določitev razsežnosti škode, ki jo je povzročila ujma. Poleg tega se na območjih plazenja še vedno dogajajo premiki zemeljskih mas.
Trenutni podatki bodo zato primarno uporabljeni za določanje obsega razlitij vode, hitro identifikacijo signifikantnih kritičnih dogodkov ter oceno vmesne situacije, saj je bilo veliko dela opravljenega s čiščenjem naplavin in odvozi materiala, kar pa na posnetkih še ni vidno.
Široka uporabnost zajetih prostorskih podatkov
Iz posnetkov RGB in NIR kamer z ločljivostjo med 5 in 10 cm bomo lahko ustvarili klasične RGB ortofoto ter kompozitne ortofoto produkte z bližnje-rdečim spektrom za boljšo identifikacijo vodnih območij in razlitij. Laserski podatki (10-20 točk/m2) pa omogočajo izdelavo digitalnega modela terena, s katerim bo mogoče določiti spremembe strug vodotokov, območja plazenja zemlje in podobne spremembe terena. Primerjava s predhodno obliko območja (na primer s pomočjo LiDAR podatkov iz leta 2013) bo dodatno pripomogla k razumevanju sprememb oblikovanosti površja.
